Borimo se za plače ki se prilagajajo inflaciji v Evropi! Združimo se v boju za Evropskega delavca!

(Sporočilo Internacionalnega Marksističnega Gibanja)

Po vsej evropi  se soočamo z množičnim višanjem cen, ki ogroža standard delavcev. Demonstracije in stavke zadnjih nekaj mesecev v Sloveniji sporočajo enake skrbi in probleme s katerimi se soočajo tudi delavci drugih evropskih držav po svetu. (»Stop inflaciji«) je bil eden glavnih sloganov. Delavske plače enostavno ne dohajajo cen, še posebno cen hrane, stroškov bivanja, kurjave in goriva.

PDF

Ideje sindikatov, ki so predvsem, da naj bi »popravki plač« pomagali proti masivni selitvi dela drugam, so se izkazale za ne resnične in so vodile samo k stagniranju in padanju plač v vseh državah. Uveljavitev Evra je vodila k glavnemu dvigu cen  k »Evropskim standardom«, medtem ko so plače še vedno zelo neurovanovešene med državami.  To so kapitalisti cinično uporabili  v vseh državah za oslabitev pravic in plač delavcev za maksimalno povišanje profita, med tem ko so ustrahovali delavce z selitvijo dela v tujino. Ne izogiben rezultat tega je bil zmanjšanje življenskega standarda delavcev v vseh državah.

Maastrichtska pogodba (uradno Pogodba o Evropski uniji, s kratico PEU) je bila zavestno uporabljena v kapitalističnenm razredu zato da bi zmanjšala socialistično širjenje, napadla pokojninski sistem in opravičila masovno privatiziranje.( To je bilo predstavljeno kot nujno dejanje za pridružitev k Evropi.)

Evropska delavska strategija je bil potrjena (ne zadnja Lizbonska strategija ) in uporabljena kot Trojanski konj za opustitev napredujoče delavske strategije v vseh državah in pripomogla k še večjemu ne zanimanju v delavca in flexibilnega delovnega časa. Racistični zakon o imigracijah in zakon o tujih delavcih, je bil ustvarjen zato da bi razdvojevali delavce in usmerli drugega proti drugemu. Rezultat tega je še večje nezanimanje v delavca ki se širi kot epidemija in število ljudi ki so zaposleni vendar živijo na robu revščine se povečuje iz leta v leto.

Sočasno smo priča veliki eksploziji profita v bančnem sektroju in velikih korporacijah. V zadnih 20 letih se je ne razporejenost bogastva zelo povečala v vseh državah. Velik profit je bil narejen z izkoriščanjem delavcev in pritiskom na te. Delež BDPja ki gre za plače je bil razpolovljen v primerjavi z profitom. Vodje podjetji dan danes zaslužijo 40krat toliko kot delavci.

In vse to se je razvilo v zelo kratkem času. Kaj lahko delavci pričakujemo zdaj?  Eno največjih svetovnih ekonomskih kriz ki lahko traja desetletja ? Kapitialisti bodo poskušali bremeniti vso težo te krize na delavski razred.  Že v preteklih letih so kapitalisti zavračali povišanje plač za katere so imeli delavci realne razloge. Vsako leto so zahtevali  »modificiranje« plač, kar je pomenilo manjše plače. Napadali so sistem kolektivnega pogajanja, pokojninski sistem in socialno varnost.

V ekonomski krizi pa bodo kapitalisti še naprej povečevali pritisk. Zmanjšanje plač, ukinjanje delovnih mest, zapiranje tovarn in premestitev le teh drugam bo še naprej nihov plan. Dobri odnosi sindikatov do delodajalcev, ki temeljijo na socialnem partenerstvu so bili kontraporduktivni v preteklih letih, kar je kriminalno dejanje, ker zahteve delavcev niso niti bile predstavljene niti upoštevane.  Socialno partnerstvo danes pomeni celovito sodelovanje z interesi delavskega razreda proti kapitalistom. Upanja mnogih sindikatov da bi dosegli sistem socialnega partnerstva na vse evropski ravni je utopija katero moramo zavračati.

Če hočemo ubraniti svoje življenjske standarde in naše pravice potem rabimo sindikate, ki se bojujejo. Izkušnje iz preteklih letih nam povedo da je edini način da se to doseže, da delavci prevazamejo nadzor nad svojimi organizacijami. Da je ustvarjen delavski svet (demokratično izvoljen in če je potrebno kadarkoli odstavljen in ponovno izvoljen),ki  bi morali biti organizirani v vsaki panogi industrije in storitev, neodvisen od sindikatov  in vsi delavci naj imajo pravico do sodelovanja v delovskem svetu neglede nato ali so člani kakšenga sindikata ali ne. Delavski svet bi moral biti kontrolirani na Evropskem nivoju.

Sindikati po celi evropi morajo najti skupno strategijo in program in začeti uresničevati združen boj v vsaki državi. Kar moramo mi storiti je boriti se in pridobit tisto kar je bilo izgubljeno, začeti z vidno rastjo plač in zaščitti kupno moč z usklajevanjem plač z inflacijo. Višje plače bi morale biti usklajene z težavnostjo in varnostnimi razlogi. To bi moral biti prvi korak doseganju enakih pravic in plač za vse evropske delavce. Naš cilje je da prenesmo boj domov k našim sindikatom in k našim delovnim mestom.

Kapitalisti so znova pokazali svoj pravi obraz. Ta sistem deluje le z izkoriščanjem delavskih vrst. Pravijo da kapitalizem nemora delovati z preveč pravili in omejitvami, »trg naj se regulira sam«. Torej zakaj bi sprejeli sistem ki ne zagotavlja preživetja miljonov delavcev? Brez našega dovoljenja sistem nemora delovati. Niti ena žarnica ne sveti in niti eno kolo se ne vrti in telefon ne zazvoni brez dovoljenja delavskega razreda. Če bomo enotni, ima delavski razred izjemno moč. Boj za naš življenski standard je lahko le začetna točka k preobrazbi naše družbe. Je naše delo ki dovoljuje temu sistemu da živi. Torej zakaj nebi mi odločali kako in kaj naj bo narejeno in kako naj ta družba živi. To je mogoče če se upremo kapitalistom in odločimo svojo usodo in prevzamemo nadzor nad delom.

Borimo se za:

• Za večje povečanje plač za pridobitev tistga kar smo izgubili v preteklih letih! Za enako plačilo in pravice na enakem  delovnem mestu v vseh panogah industrije, neodvisno od nacionalnosti delavca.

• Minimalna plača mora v vsaki državi znašati vsaj dve tretjine povprečne plače, kot prvi korak proti pravim evropskim minimalnim plačam.

• Za nenehno usklajevanje plač z inflacijo za ohranjanje našega življenskega standarda!

• Razveljaviti in zavračati vse evropske zakone, ki predstavljajo ali podpirajo škodo delavcem.

• Ne Lizbonski strategiji!

• Zaustaviti vse racistične zakone o imigraciji in slabe zakone ki škudujejo tujim delavcem.

• Ne Socialnemu parnterstvu!

• Za sindikate ki se borijo in so demokratični!

• Organizirati svet delavcev ( ki je demokratično izvoljen in je lahko odstavljen) v vsaki panogi industrije in kordiniran na evropskem nivoju.

• Za ponovno nacionalizacijo tistega kar je bilo privatizirano za profit nekaj kapitalistov, vse družbeno premoženje dati v last delavcem, kontrolo in management pokojninske blagajne, zdravstvenega sistema, javnega prevoza in telekomunikacijskih podjetij, elektrarne in firme ki prodajajo električno energijo, bančništvo, zavarovalništvo navsezdanje vso veliko industrija.

• Ne vladarjem Evropske unije ampak za združeno socilaistično Evropo!

Internacionalno Gibanje Marksistov se bori za organizacijo delavcev in mladih za boj Marksističnih programov z sindikati in masovno organizacijo delavskega gibanja. Če bi radi sodelovali ali debatirali te ideje, nam to sporočite!